+386 030 610 606 epeka@epeka.si

nadaljevanje bloga Štefan 

»IZLETI« NA TEREN

Program socialne aktivacije poteka v Kampusu. Občasno se odpravimo na »teren«. Obiskujemo institucije, prireditve, okrogle mize, tečaje. Tako pridemo v stik z različnimi deležniki. V naslednjih blogih bom opisal nekaj prireditev, ki smo jih obiskali v prvem mesecu programa socialne aktivacije. Na začetku SA so mi najljubši del predstavljali »izleti« na teren (sprehodi, obiskovanje prireditev). Med hojo se sprosti nakopičena energija. Nervoza če hočete. 
V »pisarni« se večkrat počutim nelagodno. V pogovor se zapletem le v glasnem okolju. Ko ostali govorijo. A se rado zgodi, da ravno, ko sem sredi stavka vsi ostali prekinejo pogovor. Potem imam občutek, da poslušajo vsak moj stavek. Obmolknem.  
Med sprehodom se razvije drugačna dinamika. Nisi prikovan na stol. Lahko se pomikaš od enega do drugega. Lahko hodiš sam. Hrup ulice daje tvojemu pogovoru občutek zasebnosti. Bolj sproščeno vzdušje. Misli drugače vijugajo. Drugačne – bolj kreativne ideje dobiš med gibanjem.

Kreativno pisanje

Nekaj udeležencev socialne aktivacije je obiskovalo tečaj kreativnega pisanja v okviru zavoda Cene Štupar. Enkratna izkušnja. Pisali smo verze in zgodbe. Fantastična učiteljica. Ravno prava mera med spodbudo in popravki. Sproščeno vzdušje. Ni bilo napačnih verzov ali stavkov. Nastajali so vsakršni umotvori. Veliko smeha. Ventil za sprostitev.

Knjižni sejem

Obiskali smo knjižni sejem. Prijetna izkušnja, ki je prehitro minila. (Velikokrat se program prehitro konča. Jaz bi včasih (ne vedno!) podaljšal do štirih, petih. Po dnevu prostovoljstva sva z Mateom odšla v picerijo Verace. Zapletla sva se v pogovor. Kar naenkrat je bila ura 18 30. Nato sva se odpravila do Kampusa, ki je bil novoletno okrašen. Super je bilo. SA mi je z prijetnimi aktivnostmi zapolnila dan). Raztepli smo se po stojnicah založb. Sam sem se »parkiral« na stojnici z strip knjigami. Na bralni trip sem se potopil v s-trip. Prijetno vzdušje. Ugodne cene. Pogovori z avtorji, debatna kavarna. V zraku je čutiti pozitivno energijo. Ko te knjiga posrka. Ko skočiš med platnice in odmisliš zunanji svet. Ni boljšega. Popoldne sem ponovil vajo in še enkrat obiskal sejem.

Karierni sejem 

Na Karierni sejem smo se odpravili oboroženi s podatki. Z življenjepisi. Svežimi in toplimi kot žemljice.  
Epekovci so dan pred sejmom poskrbeli za pripravo. Imeli smo predavanje in »delavnico« izdelave življenjepisa. Predstavili so nam »pitch talk«. Sledile so igre vlog. »Pitch talk« delavec – delodajalec. Kako se predstaviti delodajalcem. Od nagovora, drže telesa, izražanja. Veliko uporabnih informacij. 


Karierni sejem nudi »lahek« dostop do podjetij. Pri pisanju prošenj kandidat pogosto ne prejme odgovora. Že izraz prošnja postavlja pošiljatelja v podrejen položaj. Ne le ekonomska tudi besedna podrejenost. Prosi, se predaja na milost in nemilost delodajalcu. Na sejmu vlada sproščeno vzdušje. Veliko predavanj, delavnic in okroglih miz. Podjetja so na voljo za neformalne, informativne razgovore.

Od stojnice do ovojnice V primeru vzajemnega interesa se na licu mesta dogovoriš za izmenjavo kontaktov, morebitna kasnejša srečanja. Zaposlitve, ki koreninijo v teh neformalnih srečanjih so v poslovnem svetu znane pod rekom: Od stojnice (na sejmu) do ovojnice (plače).

V naši skupini so imeli nekateri zaposlitveni načrt. Drugi pa samo načrt. Del skupine je odšel na predavanja. Oddali so prošnje in se »pomerili« z delodajalci. Informacije, ki smo jih prejeli od Epekovcev, so nam koristile, da smo boljše izkoristili obisk sejma.

Nimam plače mam brisače

Še anekdota s sejma. Poleg izkušenj in vtisov smo sejem zapustili bogatejši za goro kulijev, zvezkov, vrečk in … brisač! Kot bi bili v Atlantisu. Kar nekaj stojnic je imelo kolo sreče. Na enem od njih se je kolo redno ustavljalo na polju brisača. Glede na naravo sejma, bi lahko na enem od polj pisalo: Pridi v službo v ponedeljek ob 8 uri. Obiskovalci so zadevali brisačo, brisačo, kuli, zvezek, brisačo, brisačo, brisačo. Kako se pojavijo brisače na Kariernem sejmu. Vsako podjetje se trudi predstaviti v najlepši luči. Na podjetju x so razmišljali. Nimamo razpisanih delovnih mest. Služb ni. Denarja ni. Nekaj moramo ponuditi brezposelnim. 
Direktor je vzneseno začel: »Če ne gre drugače….«. 
Sredi stavka mu je zmanjkalo teksta. V pisarni je nastala mučna tišina. Neva, ki je vedela, da direktor obožuje rime je izstrelila:»Jim dajmo vsaj brisače.« 
Direktorju se je zbistril obraz. »Super ideja, Neva«. 
Navdih je našel še Riko: »Lahko bi na brisače izvezli napis »Nimam plače, mam brisače«. 
»Enkratno! Naroči 50! brisač z napisom. Pokliči medije. Riko ti boš šel z menoj v Atlantis. Predstavil se boš kot brezposelna oseba. S seboj boš imel brisačo z napisom »Nimam plače, mam brisače«. 
Jaz bom vzel brisačo z napisom »Nimam za plače, mam brisače«. 
Razumeš poanto. Kapitalist in brezpravni delavec se skupaj kopata. Loči ju le besedica za. Medtem, ko ti nimaš plače, da bi skupaj povezal konce meseca, jaz imam za svojo plačo, igranje golfa in dopust. Nimam pa denarja za tebe. Razumeš. Enkratno. Gotovo bom prišel v izbor za družbeno odgovorno podjetje«.

Se nadaljuje

Griša Volkov

Komentarji